V soboto 18.09.2010 se je nad Slovenijo utrgalo nebo, so zapisali v Dnevniku. In res, reke so prestopile svoje struge in poplavljale. Poplave so doletele tudi naše področje. Poplavljala je Gradaščica, Mali graben, Glinščica in Horjulščica.
Gradaščica ima povirje v Polhograjskem hribovju in nastane po združitvi potokov Velike in Male Božne pri Polhovem Gradcu. S področja Polhograjskih Dolomitov in obrobnega hribovja horjulske ravnine odvaja padavine in površinske potoke v Ljubljanico. Vsi vodotoki v polhograjskem območju so hudourniškega značaja in povzročajo poplave. V letih 1957 - 1976 so se pojavljale poplave povprečno 11-krat letno, najpogosteje jeseni in pozimi. Največkrat so trajale do pet dni. Voda se je razlila na površini 24 km2. Ob visokih prilivih voda pa je voda poplavila kar polovico Ljubljanskega barja.
Gradaščica je levi hudourniški pritok Ljubljanice, prav tako Mali graben in tako predstavljata stalno potencialno nevarnost za naše območje. 27.9.1926 leta je bilo najhuje. V 24 urah je padlo v Lučinah nad Gorenjo vasjo 341 mm dežja. Prišlo je do ogromnega sproščanja erozijskega materiala, utrgala se je cela vrsta zemeljskih plazov. Gradaščica in Sora sta prestopili svoje bregove. Na Viču je voda Gradaščice segala do Tobačne tovarne. V Kozarjah in na Vrhovcih je segala voda do višine 1,5 m. Nastala je velika materialna škoda in ugasnilo je tudi 19 človeških življenj (Poplave v Sloveniji, 1992).  
Povodje Gradaščice meri do jezu na Bokalcah, kjer se struga razcepi na umetni kanal in Mali graben, 158,4 km2. Gradščica je s svojimi pritoki Glinščico in Šujico - Horjulščico povzročila v Ljubljani poplave že leta 1926, nato 1933, 1965, 1972 in 1979 leta. Območje južnega dela Ljubljane je še danes poplavno ogroženo ozemlje.
Ob nastopu visokih voda so poplavljene naslednje površine: mestno poplavno območje, poplavno območje doline Gradaščice, poplavno območje doline Šujice, oziroma skupno 1333 ha površin. Poplavno območje zaradi 100-letnih voda obsega ozemlje vse nekdanje občine Ljubljana-Vič-Rudnik. Najbolj prizadeta območja pa so: dolini Gradaščice in Horjulščice, Kozarje, Vrhovci, Vič, Trnovo, Murgle, Rakova Jelša, Dolgi most... Na Vodnogospodarskem inštitutu so že pred 20. leti izdelali poseben hidrološko hidravlični model povodja Gradaščice, s katerim je mogoče izračunati oblikovanje visokovodnih valov, njihovo potovanje in deformacijo glede na naravne retenzije oziroma kasneje učinka zadrževalnikov. Vodnogospodarski inštitut je v sodelovanju z Geološkim zavodom, Urbanističnim inštitutom in Seizmološkim zavodom izdelal načrt ureditve odtočnih razmer v povodju Gradaščice in načrt obrambe pred poplavami. Izdelali so nekaj variant rešitev: zadrževalnik Božna, Šujica, Razori, Brezje, razbremenilni kanal za odvod visokih vod Gradaščice in Malega grabna na Ljubljansko barje, izgradnja 14 manjših zadrževalnikov, regulacija Malega grabna od izliva v Ljubljanico do Bokalškega jezu, ureditev odtočnih razmer z izgradnjo dveh zadrževalnikov v povodju (Božna in Brezje). Zadrževalnika Božna in Brezje sta bila predvidena kot suha zadrževalnika in bi se aktivirala le v času nastopa visokih voda.
(VIG, 1989). Vendar vemo, da so načrti ostali samo na papirju.

Jugozahodno ljubljansko predmestje sestavljajo novi in stari Vič, Brdo, Kozarje in Vrhovci. Osnovna prometnica je Tržaška cesta. Proti posameznim delom zahodnega predmestja pa vodijo: Cesta na Brdo, Cesta na Vrhovce in Cesta Dolomitskega odreda.

Pod viško teraso in deloma na njenem vznožju se je razvilo naselje Vrhovci. To je naselje enodružinskih hiš in vil. Prvotna vas Vrhovci je imela kmečki značaj in se je razvila na terasi. Staro jedro vasi je v preteklosti sestavljalo le nekaj kmetij (pri Spodnjem in Zgornjem Vrhovcu, kmetija pri Roku).

Danes starega jedra ni več opaziti. Naselje je novo; razvilo se je po letu 1960. Prebivalstvo se je od leta 1953 do 1961 skoraj podvojilo.

Skozi naselje teče Gradaščica, po njegovem južnem robu pa Mali graben.