Na sedežu Rdečega križa Slovenije OZ Ljubljana je 19. marca potekala slavnostna podelitev priznanj prostovoljkam-cem, članom in članicam RKS OZ Ljubljana.

Priznanja v našem KORK-u so dobili:

Marija Marolt,  ZLATI  ZNAK RKS– za življensko delo na področju humanitarnega dela RK. S svojo aktivnostjo, delavnostjo je ustvarila pogoje za uspešno in kvalitetno delo na našem terenu.  Marija Marolt je izjemna osebnost, človek odprtih rok, ki raje daje kot sprejema, skromna do sebe in široka, topla ter darežljiva do drugih. Zna prisluhniti bolnim, starejšim, invalidom, mladini, otrokom, človeku. To je njen način življenja. Od zgodnjega jutra do pozne večerne ure, pa tudi ponoči pomaga drugim, ki so pomoči potrebni, pa naj bodo to ljudje, ki potrebujejo varno zavetje, celim družinam, ki bežijo pred krutostjo alkohola, otrokom, ki trpijo zaradi neurejenih domačih razmer ali pa bolnikom, ki potrebujejo prevoz do zdravnika.V KORK-u Vrhovci je naša mentorica, svetovalka, učiteljica pri našem humanitarnem delu. Vzpodbuja nas k izobraževanju, k pridobivanju veščin, znanja in sposobnosti komuniciranja z ljudmi, ki so potrebni naše pomoči. V času njenega predsednikovanja je KORK zelo lepo sodeloval s krajani, sosednjimi KORK-i, OZRK Ljubljana, četrtno skupnostjo Rožnik, OŠ Vrhovci, s socialno službo, ZD na Viču …    

Marija Suhadolnik, ZLATI  ZNAK RKS- za izpolnjevanje nalog RK v obdobju 10 let, kipa so zelo zaznamovali temeljno poslanstno RK na področju Krajevnega odbora RK Vrhovci. Je edinstvena , topla in prijetna osebnost. Ko smo organizirali telovadbo v šolski telovadnici je ugotovila, da je to čudovita oblika druženja starejših in s tem širjenja njihove socialne mreže. Ljudje telovadijo, se pogovarjajo, slišijo in hkrati skrbijo za svoje zdravje.  Redno in vestno se jih udeleži preko 30 oseb. Telovadbo pa vodi  Marija. Telovadbo obiskujejo starejši, upokojenci, pa tudi še aktivni krajani in se zelo dobro počutijo. S pohvalami in hvaležnostjo se obračajo na KORK, ki jim je to omogočil in do Marije, ki jih tako prijetno in s toplino navaja na zdrav način življenja. Marija Suhadolnik je članica KORK-a Vrhovciod vsega začetka.                                

Marina Kovač, ZLATI ZNAK RKS  Marina Kovač je na področju prostovoljskega dela z RK povezana od leta 2006 kot prostovoljka KORK-a  Vrhovci.Kot vodja projekta meritvene postaje opravlja meritve krvnega sladkorja, holesterola, pritiska in ITM (indeks telesne mase). Sodeluje na Postajah RK na  večjih prireditvah v Ljubljani. Intenzivno pa na področju prenove postaj RK: Dolomitski odred, Tabor, Vodmat, Vrhovci, Vnanje Gorice, HC OZRK Ljubljana, Posavje, Vič Rožnik, Horjul, Rakitna, Brdo, Hinko Smrekar. Je aktivna članica odbora KORK Vrhovci in IO OZRK LJubljana in poverjenica na svojem področju za pridobivanje članstva, pobiranje članarine in kot pomoč ostarelim in socialno ogroženim osebam.                                                                                       

Helena Belc, ZLATI ZNAK RKS                                                                                                                                Helena Belc je bila aktivna članica   Krajevnega odbora RK  Vrhovci od ustanovitva  dalje. Na svojem področju je bila poverjenica za pridobivanje novih članov, pobirala je prostovoljne prispevke in članarino, obiskovala starejše in bolehne na domu. Prav tako je obiskovala tudi naše krajane v Domu na Bokalcih. Seznanjala se je s socialno problematiko in predlagala rešitve. Ker smo ob rojstnih dnevih obiskovali ljudi na domu je ona izdelala voščilnice. V enem letu je tako izdelala 500 voščilnic. V letu 2014 je zaradi hude bolezni začasno prenehala z delom.                                                    

Teja Kosec,ZLATI ZNAK RKS  Teja Kosec deluje v KORK-u Vrhovci kot tajnica.  Njeni zapisniki so vzorni, pregledni in temeljiti. Ob organiziranih dogodkih, kot so predavanja, Pohod humanosti, srečanje, Pozdrav pomladi , ... obvešča krajane na oglasnih mestih. Poleg tega obiskuje svoje krajane na domu ob rojstnih dnevih  ali ob drugih prilikah. S svojo pozornostjo in toplino jo imajo krajani zelo radi in se razveselijo njenega obiska.                                                                                Polona Zemljič, ZLATI ZNAK RKS  Polona Zemljič jeaktivna članica KORK-a Vrhovci. Pomaga  in vodi evidenco pri meritvah. Obiskuje svoje krajane na terenu, se z njimi pogovarja, nudi pomoč, svetuje in seznanja z našim programom. V času poplav je bila  pozorna na tiste, ki so zaradi poplav utrpeli škodo. Obiskala jih je  in jih seznanila z možnostjo pomoči. Njena naloga pa je tudi, da v mesecu juniju organizira zeliščarsko srečanje naših krajanov. Obisk je zelo dober.                                       Magdalena Janša, ZLATI ZNAK RKS                                                                                                                      Magdalena Janša je bila aktivna članica KORK-a Vrhovci. Vse od začetka je vodila blagajno in ostalo delo povezano s tem. Bila je vzorna, dosledna, natančna in prizadevna. Udeležila se je vseh poučnih seminarjev o vodenju blagajne KORK-a. Na svojem terenu je skrbela za pridobivanje novih članov, pobirala prostovoljne prispevke in članarino. Obiskovala starejše in bolne na domu. Pomagala pri organizaciji dogodkov in pri raznašanju prehrambenih paketov. Zaradi bolezni je v letu 2014 začasno prekinila z aktivnostjo.

                                                                                  Predsednica KORK-a Vrhovci:Metka Zadnikar

Na sestanek KORK-a Vrhovci smo v mesecu februarju povabili, novega predsednika ČS Rožnik g. Aleša Jenka. Dogovorili smo so se, da sestavimo in napišemo svoje želje, potrebe in probleme in mu jih posredujemo.
Po pogovoru na našem sestanku Krajevnega odbora RK smo se domenili, da seznanimo ČS Rožnik in novo vodstvo s težavami in potrebami naših krajanov. Živimo na poplavnem področju Gradaščice in Malega grabna. V kratkem času je voda že drugič prelila in poplavila naše hiše in vrtove. Cesta se je spremenila v deročo reko. Ljudje so obupani ker v svojem življenju kaj takega še niso doživeli. Zato smatramo, da je potrebno najprej doseči, da se začnejo prepotrebna dela, da se poplave ne bodo več ponovile. Na Vrhovcih živi vedno več starejših ljudi (300 jih je starejših od 75 let), veliko je otrok in najstnikov . Vsi imajo svoje težave, želje in potrebe. Nekatere od njih so zelo pomembne za normalno, zdravo življenje v KS. Kot prostovoljci RK se srečujemo z njimi in jim skušamo pomagati. Precejšnje število prebivalcev utrjuje in ohranja zdravje s sprehodi do Bokalškega gradu in nekateri celo do Stranske vasi. Velika večina je to starejših, ki rabijo vmes počitek. Predlagamo, da jim pomagamo z namestitvijo vsaj dveh klopi ob tej poti. Izvedba naj bo taka, da jih ni mogoče odstraniti ali poškodovati. Za predšolske otroke ni nobenih igral. Jih je možno kje postaviti, ali se s šolo dogovoriti za ključ od igrišča? Starši teh otrok čutijo veliko potrebo po tem, zlasti ob vikendih in v času daljšega dneva tudi v poznem popoldnevu. Za najstnike bi bila odlična rekreacija trim steza. Šolska telovadnica je permanentno zasedena, kar je odlično, bi pa morda s postavitvijo trim steze poskrbeli tudi za rekreacijo najstnikov. Mestni avtobus za povezavo z mestom po cesti Dolomitskega odreda (avtobusna postaja je narejena). Postavitev poštnega nabiralnika na CDO, morda ob trafo postaji, kjer bi ga lahko uporabljali tudi prebivalci spodnjega dela Vrhovcev. Starejši ljudje še vedno najraje vzdržujejo stike s svojimi sorodniki, znanci in prijatelji s klasično poštno obliko. Predlagamo postavitev pasjih stranišč na Cesti na Vrhovce. Nekje na sredini od trgovine Spar do gostišča Origano in dva na CDO, ker je dolga cesta, morda pri trafo postaji in ko se zavije na cesto XXI. Seveda pa pozivamo in prosimo vse lastnike psov, da poskrbijo za iztrebke svojih ljubljencev. Na pločnikih so vidni ostanki le-teh. Po teh poteh naši otroci hitijo v šolo in samo mislimo si lahko, kako neprijetno je, če s čevljem odnesejo v šolo tudi pasji iztrebek. Prebivalci okoliških krajev zahodno od Ljubljane se pripeljejo na Vrhovce in pot v mesto nadaljujejo z mestnim avtobusom. Potrebno bi bilo urediti parkirišče P + R. Parkirišče pri Dolgem mostu je že dalj časa polno. Na Vrhovcih pa ni prostora za parkiranje. To se pozna tudi ob vseh dogodkih na šoli (roditeljski sestanki, predavanja, prireditve, izleti) ko so avtomobili parkirani kar vzdolž ceste. Škoda, da gospodarska poslopja ob Bokalškem gradu propadajo, ko bi lahko tudi v skromni izvedbi služila za rekreacijo. Toda na to misliti v teh kriznih časih je iluzija.

Program KORK-a smo skrbno sestavili in potrudili se bomo, da ga bomo tudi uresničili z vašo pomočjo.
Tako bomo nadaljevali z meritvami krvnega tlaka, sladkorja v krvi in holesterola vsak prvi četrtek v mesecu od 16.00-17.00 ure v OŠ Vrhovci.
V februarju bomo organizirali predavanje o demenci. Povabili bomo predavatelja, ki nas bo seznanil in predstavil to bolezen in odgovoril na zastavljena vprašanja.
V mesecu marcu imamo občni zbor s kulturnim programom pod naslovom Pozdrav pomladi. Srečali se bomo v četrtek, 12. marca 2015 ob 17.00 uri v šoli. Veselimo se druženja z vami!
12.03.2015 ob 17.00 uri bo na OZRK, Tržaška 132 pogovor na temo »Vrtna opravila v marcu«.
09.04.2015 ob 17.00 pa se bomo lahko udeležili predavanja pod naslovom »Kako preprečiti padce?«
Ob dnevu in tednu RK se bomo udeležili Pohoda humanosti. Pohod bo 08. maja 2015.
V mesecu juniju bomo organizirali že tradicionalno srečanje. Zeliščar in farmacevt g. Jože Kukman nas bo vodil po ŠTAJERSKI. Izlet bo 06. junija. Poleg zdravilnih zelišč in njihove uporabe bomo spoznavali naravne in kulturne znamenitosti te slovenske pokrajine.
Tudi v letu 2015 se nadaljujejo aktivnosti za zdravo življenje. V šolski veliki telovadnici je vsak ponedeljek ob 19.30 uri telovadba za starejše. Na šolskem igrišču pa je vsako jutro ob 7.30, od ponedeljka do petka, razgibavanje pod naslovom »Tisoč gibov«.
12. novembra 2015 ob 17.00 uri bodo vaje za urjenje spomina. Dobili se bomo na OZRK na Tržaški 132. Vljudno vabljeni na vsa ta predavanja in pogovore!
Pozorni bomo do starejših krajanov in bolnih. Obiskali jih bomo ob osebnih jubilejih in praznikih, organizirali bomo pomoč starejšim, onemoglim, bolnim, invalidom, otrokom...
Sodelovali bomo z OŠ Vrhovci, njihovo svetovalno službo, s patronažno službo ZD Vič, CSD Ljubljana- Vič ter Domom starejših krajanov na Bokalcih.
Člani in poverjeniki KORK-a bodo v mesecu aprilu in maju pobirali prostovoljne prispevke.

V Krajevnem odboru RK Vrhovci je 10 članov. Proti koncu koledarskega leta se nam je priključilo še 6 poverjenikov (Minka Berce, Metka Kršinar, Alenka Sedej, Jana Dovič, Mojca Kopič in Pavlovič Stojanka in v mesecu decembru še ena prostovoljka Lea Šraj.) KORK Vrhovci skrbi na terenu za krajane 32 ulic; te se razprostirajo med avtocesto in Malim grabnom ter brdniško vzpetino in nekdanjo ilovnato jamo Ljubljanskih opekarn. Delo smo si razdelili tako, da se vsi člani in poverjeniki odbora srečujemo s krajani, se z njimi pogovarjamo, jih obiščemo na domu, spoznavamo njihove težave in probleme. Z nami podelijo tudi vesele dogodke. Ob jesenskih poplavah so večinoma utrpeli veliko škode. Gradaščica in Mali graben sta zalili njihove domove, kleti in garaže. Materialna škoda je velika. Nestrpnost med krajani pa vedno večja, ker so prepuščeni sami sebi. Pomagamo jim kolikor moremo, včasih je dovolj samo poslušati in slišati. Svoje ugotovitve posredujemo na sestanku KORK-a, ki je vsak prvi četrtek v mesecu v prostorih OŠ Vrhovci. Ob velikih poplavah v naših sosednjih državah smo se odzvali klicu OZRK Ljubljana in naše prostovoljke so pomagale pri zlaganju in sortiranju materialne pomoči, ki je bila potem s prevozom poslana na teren.
V letu 2014 smo imeli v svojih vrstah 342 članov RK ter okoli 50 simpatizerjev.
Naše pomoči je bilo deležnih:
o 264 oseb, starejših od 75 let;
o 8 krajanov, mlajših od 75 let, z zdravstvenimi težavami, invalidov, osamljenih, posameznikov s socialnimi problemi … in
o 13 krajanov, ki domujejo v Domu na Bokalcih.

Člani krajevnega odbora RK so bili pri svojem delu zelo dejavni. S pomočjo OŠ Vrhovci (z ravnateljico, svetovalno službo in posameznimi učitelji) smo želeli odkriti učence, potrebne pomoči ter jim pomagati. Pomagale so nam razredničarke. Petim otrokom smo tako omogočili letovanje na Debelem rtiču.
Seveda smo bili tudi v stalnem stiku z OZRK Ljubljana, se udeleževali njihovih posvetov ter preko telefona dobili potrebne informacije, pomembne za naše delo. Sodelovali smo s socialno službo Doma na Bokalcih in od 18. marca dalje tudi s Šolo zdravja. Zastavljeni projekt smo skozi celo leto dopolnjevali in ga v celoti realizirali.
Krajane smo v letu 2014 nekajkrat obiskali na domu (ob rojstnih dnevih, ob novem letu). Izdelanih je bilo 500 voščilnic. Voščilnice sta delali dve prostovoljki, ki sta jih v 2. polovici leta zamenjali novi članici. Obiskali in obdarovali smo tudi prebivalce domov za starejše občane. Nismo pozabili na bolne in osamljene. Povsod smo bili prijazno in hvaležno sprejeti. V junijskem obdobju smo razdelili 25 prehrambenih paketov, v decembru pa 27 paketov, skupaj 52 prehrambenih paketov. Ob novem letu pa smo razdelili 250 novoletnih darilc. V septembru smo 33 krajanov peljali na izlet na Debeli rtič. Petim otrokom-učencem OŠ Vrhovci smo organizirali letovanje na Debelem rtiču. Obiskali smo družine, ki so bile najhuje prizadete zaradi poplav, jim pomagali izpolniti prošnje za pomoč, v decembru pa smo jih oskrbeli s prehrambenimi paketi, nekaterim pa plačali položnice.
V zvezi z reševanjem družinske problematike iz našega okolja smo sodelovali z viško socialno službo.
Organizirali smo meritve krvnega tlaka, sladkorja v krvi in holesterola, kar strokovno izvaja medicinska sestra ga. Marina Kovač s prostovoljkami. Število uporabnikov teh storitev iz leta v leto narašča. Veseli smo tega, da ljudje skrbijo za preventivo in svoje zdravje.
Tako je bilo v letu 2014 opravljenih meritev: holesterol 103 oseb,
krvni sladkor 103 *
trigliceridi 23 *
krvni tlak 103 *
ITM-indeks telesne mase 12 *

V veliki telovadnici OŠ Vrhovci poteka vsak ponedeljek od 19.30 – 20.30 ure telovadba za starejše, pod vodstvom ge. Marije Suhadolnik. Prav tako se vsako jutro na šolskem igrišču telovadi pod pokroviteljstvom Šole zdravja. Obisk te telovadbe je vedno večji, povprečno se dnevno telovadbe udeleži 20 starejših krajanov.

Številčno so se krajani udeležili tudi dveh predavanj. Prvo predavanje je imel g.Aleš Jug januarja 2014. Naslov predavanja je bil »Požarna varnost«. Drugo predavanje je bilo v februarju 2014 pod naslovom »Kaj lahko sam naredim ob osteoporozi?« Prisotnih je bilo preko 50 poslušalcev. Predavanje pa je imela dr.med. Maja Kozlevčar Živec.

V marcu smo izvedli občni zbor KORK-a pod naslovom »Pozdrav pomladi«. Za kulturni program so poskrbeli učenci OŠ Vrhovci.
Pohoda humanosti, v mesecu maju se je udeležilo 15 naših prostovoljcev in krajanov.
Prvo soboto v juniju smo se podali na pot v Belo Krajino. Izleta pod vodstvom priznanega zeliščarja g. Kukmana se je udeležilo 50 krajanov. Smer potovanja je bila: Drašiči, Tri fare, Metlika, Jankoviči, Črnomelj, dolina Krke. Po ogledu Metlike in gasilskega muzeja, smo pot nadaljevali do Črnomlja. Mesto Črnomelj je največje naselje v Beli Krajini. Leta 2007 so praznovali 600 let prve omembe Črnomlja kot mesta. Skozi zgodovino je doživljal vzpone in padce in se zapisal med pomembne oblikovalce slovenske državnosti. G. Kukman nas je seznanjal tudi z zdravilnimi zelišči in njihovo uporabo.

V mesecu oktobru smo peljali naše krajane na Debeli križ. Povabili smo osamljene, starejše, bolne invalidne

V mesecu oktobru smo peljali naše krajane na Debeli rtič. Povabili smo osamljene, starejše, bolne in invalidne. Z veseljem se je 32 ljudi odzvalo našemu povabilu. Na Debelem rtiču so jih lepo sprejeli. Pripravili so jim predavanje o alternativni protibolečinski terapiji, okusno kosilo in strokovno vodenje po njihovem parku. Nekateri so se tudi kopali v bazenu.

Vsi člani KORK-a smo v letu 2014 opravili 2799 prostovoljnih ur.
Zastavljeno delo pa smo lahko odlično izpeljali le s pomočjo OŠ Vrhovci, ki nam daje na voljo prostore in z nami lepo sodeluje; ge. Marije Suhadolnik, ki požrtvovalno in uspešno vodi ponedeljkovo večerno telovadbo; ge. Pike Trpin za vodenje vsakodnevne jutranje telovadbe, četrtne skupnosti za donacijo in OZRK, ki nam pomaga z nasveti in podporo. Tudi prijetno sodelovanje s sosednjimi KORK-i je prispevalo k dobremu počutju in uspešnosti našega dela.

Od ponedeljka do petka poteka na šolskem igrišču jutranjatelovadba v sklopu Šole zdravja. Začne se ob 7.30 uri in traja pol ure.

Program telovadbe in vaje so raznolike in pestre. Pri gibanju in izvajanju telovadnih figur, se ti v telesu nabira energija za ves dan. Seveda veliko prispeva k dobremu počutju tudi čudovita, prijazna in vesela družba. Vedno več nas je in dobro se razumemo.

Naša vaditeljica Pika nas vodi skozi program.

Pridružite se nam in skupaj bomo krepili svoje zdravje. Smo homogena skupina, ki trdno verjame, da je naša narava v gibanju telesa in duha in da z radostjo in druženjem delamo drug drugega boljšega (Seneka).

Po jutru se dan pozna!

Prijazno vabljeni!

Prvo soboto v mesecu juniju bomo za vas organizirali izlet. Izlet na Štajersko bo v soboto 6.junija. Vodil nas bo farmacevt g. Jože Kukman. Odhod je predviden ob 7. uri zjutraj iz parkirišča osnovne šole Vrhovci.

Avtobus nas bo popeljal po Zasavju mimo Litije, Zidanega mostu do Aškerčeve rojstne hiše blizu Rimskih toplic, kjer je lepo urejen muzej o življenju in delu tega velikega moža naše kulture. Pot bomo nadaljevali do Celjskega gradu. Lokalni vodnik nam bo predstavil življenje in pomen najmogočnejše plemiške rodbine v Sloveniji. Uživali bomo tudi v res enkratnem pogledu na knežje mesto in Savinjsko dolino. Kosilo je naročeno v Šempetru. Za doplačilo je možen ogled rimske nekropole. Na poti proti domu je predviden še počitek na Trojanah. Cena pri vsaj 40 udeležencih je 28 evrov po osebi.

Prijave sprejema Polona na tel. številko 031 573 058.

Prisrčno vabljeni!

V tednu RK Slovenije vas vabimo na 8. tradicionalni »Pohodhumanosti« in dan odprtih vrat, ki bo potekal v petek, 08. maja 2015 ob 9.00. uri izpred Humanitarnega centra RKS OZ Ljubljana, Tržaška cesta 132.

Ker trenutno primanjkuje HRANE iz sklada EU vas vabimo, da se odzovete našemu klicu na pomoč.

Tako bomo sprejemali ob prihodu »štartnino« v obliki donacije 1 izdelka. (olje, mleko, med, čokoladni namazi, kosmiči, čokolino, konzervirana hrana, sadje, zelenjava, tunina, pašteta . . . in priboljški za otroke. Prinesete lahko tudi izdelke za higieno.)

Pohod bo potekal po Poti Rdečega križa do Koseškega bajerja in nazaj do Humanitarnega centra, kjer boste ob vrnitvi dobili toplo malico. V Humanitarnem centru si boste lahko ogledali temeljne postopke oživljanja. Lahko pa si boste tudi izmerili krvni tlak in holesterol. 

Vljudno vabljeni!

Po več kot 70 letih spomini ne utihnejo

Dolga vrsta vojakov z naperjenimi puškami se nama grozeče približuje. Zorčeva mama naju potegne v klet. Riko gleda skozi kletno okno in zajoka: „Naša hiša gori! " Grozen, črn dim se vali od vrhovške strani, v stanovanju nad nami bobni, kot bi premetavali pohištvo.
Ko pridemo iz skrivališča, nas pričaka povsem nerazumljiva slika. Gori vsa vrsta hiš na Prevalu. Množica ljudi joče in prosi. Vojaki jim s puškami branijo dostop h gorečim hišam.

Bratec, ne vem zakaj, teče k babici v spodnjem delu vasi. Jaz pa hočem domov. Oddahnem si. Ni gorela naša hiša.
Stojim na robu brega. Iz stavb požgane vrhovške domačije se kadi. Samotorčanovi fantje hitijo z vedri in škafi od vodnjaka v dolini in polivajo iskreča se mesta na svojem domu. Dimnik visoko štrli nad udrto streho.
Opekarniška peč je polna Brdničanov in Vrhovčanov. Pred nami je duhovnik in nekakšen oltar. Mnogi tiho ihtijo. Sem in tja glasnejši vzdih bolečine. Potem moja babica glasno zajoka: „Toni..." Glasen jok napolni temen, tesen prostor.
Ko nanese pogovor na požar, dobi moja mama čuden pogled, „Panigac je počasi spustil nad glavo dvignjeni roki, se zgrbil in se zrušil na tla ..."
Ded pripoveduje: „Bil sem na poti v smrt. Vseh pet se je moralo prijeti pod roko ..."
,,Hotela sem videti kraj, kjer bi skoraj končal naš Nono," je pripovedovala teta Barbka. „Sredi okrvavljene trate je ležala prestreljena ruta ..."

Poslušala sem pripovedi sorodnikov in znancev in jih zapisovala. Za moje učence. Za prihodnost. Da se ne pozabi.

Člani organizacije Zveze borcev za tradicije NOB so me spodbudili k zbiranju podatkov o požigu in poboju in mi omogočili, da sem znanje o tem dogodku in pričevanja očividcev o njem ob sodelovanju članic RK objavila na internetni strani Rdečega Križa Vrhovci. Želimo, da prebivalci, zlasti mladi, poznajo zgodovino svojega kraja.

Zgodilo se je vročega poletnega dne na obrobju Ljubljane, na Brdu in Vrhovcih, takrat manjših vaseh. Premalo ljudi ve, da se je tukaj 23. julija 1942 zgodil zločin. Italijanski okupator je požigal hiše, moril in izropal domala vse domove.

V Ljubljani je bila takrat italijanska okupacijska oblast. Slovenska buržuazija in duhovščina sta se ji podredili in poklonili. Hkrati sta formirali vojaške enote za zavarovanje svojih interesov – belo gardo. Osvobodilna fronta je klicala Slovence k uporu in ga organizirala. V gozdovih je rastla partizanska vojska. Ljubljana je postala srce upora, junaška, neuklonljiva Ljubljana – mesto heroj.
Da bi prekinili povezavo mesta z zaledjem, so okupatorji februarja 1942 obdali Ljubljano z bodečo žico, bunkerji in stražo.
Žica je naše vasi ločila od mesta. Preko Brda in Vrhovcev so potekale kurirske in preskrbovalne poti za dolomitske partizane. Žica teh poti ni prekinila. Vaščani so bili množično vključeni v odporniško gibanje. Nemalo jih je odšlo v gozdove med partizane.

Pred vojno je bilo na Brdu izredno živahno društveno življenje. Imeli so gasilsko društvo, kulturno društvo Slovan z dramsko sekcijo, izobraževalno dejavnostjo, mešanim in mladinskim pevskim zborom, tamburaši, balinarji, izletništvom. Te dejavnosti so povezovale ljudi vseh sosednjih naselij in tkale močne vezi med njimi. Tudi zato so se v odporu tako uspešno povezali in sodelovali.

To ni ostalo prikrito nasprotnikom upora in okupatorju. Treba je bilo zaustaviti uporništvo, prestrašiti ljudi, jih odvrniti od Osvobodilne fronte in partizanstva.
22. julija sta bila blizu Bokalc, ob srečanju s partizani, ubita italijanska vojaka, ko sta spremljala žanjici iz Šiške. To je bil povod in izgovor za maščevalni pohod na Brdo in Vrhovce.
Aktivist Bojt je bil zadolžen za odstranitev trupel italijanskih vojakov, a je padel v zasedo in bil ustreljen. Žanjici sta bili edini ženski, ki sta bili naslednji dan ustreljeni kot talki.
Celodnevno divjanje okupatorja po Brdu in Vrhovcih 23. julija 1942 v marsičem kaže na to, da je bilo dejanje načrtovano in vodeno, žal tudi s pomočjo domačih izdajalcev (o tem med drugim priča veliko število ujetih in zaprtih kurirjev in aktivistov OF).

Iz gradiva Arhiva Republike Slovenije sledi, da je 23. julija 1942 „ ... začelo štirideset fašistov prodirati po glavni cesti na Tržaško cesto do gostilne Martin, nato pa proti Brdu in Vrhovcem. Dobili so še 200 grenadirjev ... "

Načrtovana dejanja so pričeli na kmečki domačiji Vrhovčevih. Ponosni uporniški člani družine so bili ta čas razkropljeni po zaporih in v gozdovih pri partizanih. Kmetija je bila popolnoma izropana že meseca marca, ob aretaciji staršev, ko so vojaki italijanske vojske izpraznili shrambe, kleti, svinjak in hlev. 23. julija so zažgali in uničili vsa poslopja in opremo v njih.

Požgana domačija Vrhovčevih, 23. 7. 1942

 

Požigalci so nato planili na sosednjo kmetijo Samotorčanov. Mladež se je pred tem razbežala. Dom so jim oropali, živino odpeljali in zapustili pogorišče, Očetu Samotorčanu so na lojtrnik naložili prve mrliče, da jih je odpeljal na pokopališče. Mogočen ogenj teh dveh kmetij na vzpetini je bil v zastraševanje ljudi viden daleč naokoli.

Očividci pripovedujejo, da so fašisti izpraznili tudi alkoholne zaloge na kmetiji in nekateri hudo pijani, pozverinjeni nadaljevali pohod.

Vojaki, ki so se na spodnjih Vrhovcih razvrstili v strelce, so prodirali proti Brdu skozi gozd, preko travnikov in njiv, ki so tedaj ločili vasi. Spodnji del Vrhovcev ob opekarni so pustili na miru, a takoj nad vasjo ubili 4 talce. Druga skupina vojakov je prišla do opekaren, razmestila strojnice in zaprla pot proti vzhodu. Tretja skupina je obkolila Brdo s severa. Zaprla je pot bežečim in ropala domove.
Kradli so denar, vrednejše predmete, živali, šivalne stroje, kolesa, hrano in sploh vse, kar se jim je zdelo uporabno. V gasilskem domu so vzeli telefon, edini v vasi. Izropali so Kristinino trgovinico in jo z bombo močno poškodovali.

Na svoji poti je vojska pobijala moške, zato so ljudje, predvsem moški, bežali v gozd. Proti Podutiku so se rešili, v vrhovškem gozdu so jih pričakali strelci. Tu je bilo ustreljenih največ žrtev.

Na zgornjih Vrhovcih (c. X) so vojaki obšli vrsto hiš primorskih priseljencev, ker so bili zanje Italijani. Zaselek Na griču so izropali, ubili enega talca in požgali dom aktivistke Osvobodilne fronte, Primčeve. Na Brdu so pričeli s požigom vrste hiš na robu vasi, na Prevalu (C. na Brdo) in nadaljevali v smeri proti Bokalcam. Gorelo je na obeh straneh Ceste na Bokalce (takrat Preval), do vključno dvostanovanjske hiše dr. Menceja, ki mu je pogorela biblioteka in 40 let znanstvenega dela. Gorele so hiše ob Kolajbovi ulici. Ena je bila last Zadružne hranilnice.

Na bregu nasproti Bokalcam je postavila svoje domove množica delavskih družin. Ob nastopu vojne so se takoj vključili v narodnoosvobodilno gibanje in mnogi odšli med partizane. Eni so dotlej sezidali hiše, drugi so imeli pol zidane pol lesene domove. Zadnji priseljenci so živeli še v lesenih barakah (C. XXVIII, XXX, XXXII). Ta breg je bil 23. julija poseben cilj represalij. Nanj se je vsula italijanska vojaščina in fašisti – črnosrajčniki, ki so bili pijani in posebno krvoločni. Požgali so vse, kar je stalo na bregu in bili do ljudi izredno kruti. Ob robu naselja so ustrelili peterico ljudi z dum dum kroglami v glavo, da so bile žrtve neprepoznavne. Med njimi sta bili obe ženski iz Šiške.

Družine so ostale brez najnujnejših življenjskih potrebščin, brez strehe nad glavo, brez hrane, perila, obleke, obutve, brez postelje in posteljnine ...
Mnogi so izgubili hranilca družine. Za žrtvami z Brda in Vrhovcev (za Šiško neznano) je ostalo 47 nepreskrbljenih družinskih članov.

V pogorelih hišah so bili tudi podnajemniki, kot družine ali kot posamezniki, ki so prav tako izgubili dom in vse premoženje.
Iz zapisnikov komisij in pripovedi prič sledi, da je bilo v požaru oškodovanih več kot 200 ljudi, od tega nad 100 v podnajemniških stanovanjih. Ker so se po požaru ljudje razselili, ni bilo mogoče pridobiti vseh podatkov.

Prostor okupatorjevega divjanja je bil takrat upravno razdeljen med občino Dobrova in mestom Ljubljana, zato je bil deležen različne obravnave in različnih interpretacij.

Pod naslovom Vampirski ples ob truplih je v Dnevniku 13. marca 2005 Olga Mohar poročala o svojem srečanju z italijanskimi fašisti 23. julija 1942 na viškem pokopališču: žrtve z Brda in Vrhovcev so ob zvokih harmonike, petju in kričanju, očitno pijani, fašisti pripeljali na tovornjaku in jih zmetali h križu pred cerkvijo. Po mrličih je ves okrvavljen ril prašič.

Fašistični pokol na Brdu - žrtve pokopane na pokopališču Vič

 

Sedemnajst žrtev z Brda na pokopališču Vič

 

Grob žrtev skvadristične represalije na pokopališču na Brdu pri Ljubljani 26. 7. 1942. Oddelek fašistične milice je na Brdu v maščevanje za dva italijanska grenardirja, ki sta bila ubita na Vrhovcih 22. 7. 1942, naslednji dan na Brdu ustrelil 14 moških in 2 ženski ter požgal 25 hiš. - Zbirka »Diego de Henriquez«, Trst

 

Italijanski vojni fotodokumentarist Diego de Henriquez, ki je spremljal dogajanje na Brdu, je pod fotografijo sveže gomile zapisal, da je bilo 23. julija ubitih 14 moških in 2 ženski.

V Slovenskem Poročevalcu od julija 1942 je bilo objavljeno napačno ime enega talca, ki sem ga povzela v poročilu, objavljenem na razstavi leta 2012. Iz zapisnika Komisije za ogled požarišč Mestnega glavarstva Ljubljane je vidna napaka. Nastala je verjetno zaradi neprepoznavnosti oseb, ki so bile ubite s strelom v glavo z dum dum kroglami. Spregledan talec je bil Gašperlin Franc. Njegova družina se je po požigu odselila z Brda, žena – vdova ga je prijavila šele 11. novembra 1942 na Mestno glavarstvo. Družina je prej živela na Brdu št. 52, kar potrjujeta živi priči.

Grobar je 13 nesrečnikov zagrebel v skupni grob, 4 žrtve so sorodniki uspeli odpeljati v zasebni pokop.

Žrtve z Brda:

Rovšek Franc, 40 let, šofer, ustreljen v vrhovškem hribu (C. XIV)
Rihar Franc, 65 let, nezaposlen, ustreljen na pragu doma (C. na Bokalce)
Avguštin Karol, 30 let, pečar, ustreljen na travniku blizu doma
Ogrinc Herman, čevljar, ustreljen v vrhovškem hribu
Kožuh Ivan, 20 let, delavec, ustreljen v vrhovškem hribu
Žirovnik Alojz, 55 let, delavec, ustreljen v vrhovškem hribu
Zajc Ivan, 40 let, delavec, ustreljen pred vrhovškim hribom
Janežič Andrej, 65 let, upokojenec, ubit pod bokalškim gradom
Mavsar Anton, 24 let, krojač, ustreljen pred svojim domom (Grampovčanova)
Panigac Alojz, ustreljen v vrhovškem gozdu (C. XVIII)
Bohelj Franc, 28 let, delavec, ustreljen pri transformatorju (C. na Brdo)
Gašperlin Franc, 62 let, čevljar (Iz zapisnika komisije za ogled požarišč na Brdu, 11. 11. 1942)
Lamovšek Anton, 55 let, čevljar, ustreljen v vrhovškem hribu

Žrtvi z Vrhovcev:

Hirsh Alojz, 35 let, krojač, ustreljen pred svojim domom (C. XII)
Bojt Alojz, delavec, ubit pred hišo Vrhovčevih, 22. 7. 1942

Žrtvi iz Šiške:

Sitar Ana, posestnica iz Zg. Šiške, ustreljena v vrhovškem hribu, pod lipami
Bonifer Bogomila, služkinja pri Sitarjih, ustreljena v vrhovškem hribu, pod lipami

Požgani domovi - hiše naslednjih lastnikov:

 

Zima 1943 po požigu: Jan, Novotni, Zajc, Omejc.
Janovi so že uspeli zamenjati streho.

 

Podnajemniki v pogorelih hišah: Fekonja, Dolničar, Tancek, Šuran, Novak, Fon, Bitežnik, Bizjan, Bonča, Kupec, Vrhunc, Peric, Pogačar, Berdnik, Godec, Grad, Zibelnik, Oblak, Mencej, Grčar, Kokalj, Pavunc, Gašperlin, Bohelj, Bizjak

Zakaj viri navajajo, da je bilo požganih hiš 25? Pogorele so do različne stopnje. Ponekod so imeli možnost gasiti, drugje ne. Lesene hiše so zgorele kot bakle. Nekaterim so pogoreli podi in stavbno pohištvo, drugim tudi ostrešje. Kljub gašenju so bila stanovanja uničena. Eno hišo so pomagali gasiti vojaki, ko so zagledali plakat z Musolinijem, ki je zakrival špranjo v vratih.
Zažganih je bilo vsaj 31 hiš, če ne štejemo hlevov, svisli, svinjakov in drvarnic.

Že dan po požigu so aktivisti OF na Vrhovcih Jakob Vrhovec in Franc Velkavrh,na Brdu Helena Vreg, in na Viču Joža Petrovčič in Lada Novak organizirali odbor za pomoč pogorelcem. Nešteto deklet in žena je sodelovalo in zbrale so mnogo uporabnih predmetov in denar za nesrečnike. Materialno pomoč so zbirali in razdeljevali pri Jožetu in Mici Peklenkovih na Vrhovcih. Viri omenjajo, da je bilo zbiranje denarne pomoči pri Vregovih na Brdu, kamor jo je dostavil tudi pater Krizolog iz viške cerkve.

Iz gradiv Arhiva Republike Slovenije je razvidno, da sta Županstvo Ljubljane in Visoki komisariat za ljubljansko pokrajino zbirala prijave o požigu in škodi. Ustanovili so komisijo za ogled in popis stanja na Brdu. Posebna komisija za pomoč oškodovancem v zapisniku poroča, da je Visoki komisariat nakazal 20.000 lir za oškodovane. Župni urad Vič in zastopnik Športnega društva Vič so sestavili seznam upravičencev do pomoči - tako z Brda kot z Vrhovcev. Po tem seznamu naj bi vdove talcev dobile po 300 lir (približno pol delavske plače) in 20 lir na člana družine. Za pogorelo hišo na Brdu so dodelili 300 lir, za hišo na Vrhovcih pa 120 lir. Ljudje, ki so prijavili zaplembo premoženja (rop, kraja), naj bi dobili 120, 140 ali 160 lir. če je stanovanje pogorelo pa 200 lir in 20 lir na družinskega člana. Kakšna so bila merila za delitev, lahko le ugibamo. Seznami so bili tudi pomanjkljivi. Kako visok je bil prispevek komisariata, pove primerjava s podatkom iz zapisnika, da je bil samo doktor Mencej oškodovan za približno 120.000 lir. Za kaj več „ni bilo sredstev v ta namen v proračunu".
Za nesrečno prebivalstvo je bila maša v opekarniški peči na Vrhovcih
Lastniki požganih domov so se morali sami znajti. Na pogoriščih so naredili zasilna bivališča. Eni kmečki potomci so dobili les za obnovo streh. Nekaj kmetov je darovalo les. Družine so se tudi razselile k sorodnikom, prijateljem in znancem. Nekateri družinski člani so bili ločeni od družin do konca vojne in še potem, do obnove domov.
Neverjetna je bila skromnost teh ljudi, ki od nobene oblasti niso dobili nikakršnega nadomestila za uničene družine in domove.

 

Pričevanja očividcev

Ludvik: „Bil sem otrok sedmih let. Spominjam se strahovitega streljanja, ko sva se s sestro vračala od peka z Brda. Zatekla sva se k Samotorčanovim. Prišli so vojaki. Zbrali so nas pri kapelici med kmetijama. V nas so namerili mitraljez. Bil sem tako prestrašen, da sem komaj zaznal, kaj se dogaja okoli mene. Ko je gorelo, so vojaki odšli, midva pa sva tekla domov. Skozi okno smo videli voz naložen z mrliči, ki je šel skozi vas.

Karla: „Zamesila sem kruh, testo v peharju položila na voziček in starejša otroka poslala k peku Margonu. Podojila sem nekaj dni staro novorojenčico in malo prilegla. Zažvenketalo je steklo, skozi okno je pogledalo puškino kopito. Po hiši so se razlezli vojaki. K sebi sem stiskala dojenčico in dveletnega sinka ter z grozo strmela v goreči kmečki domačiji. Mimo so privedli sovaščana Panigaca in ga pred mojimi očmi ustrelili. Italijanski častnik se je zagledal v uokvirjeno poročno sliko in na njej prepoznal opekarniškega šoferja, mojega moža, ki ga je spremljal, ko je vozil opeko za bunkarje „ob žici". Zavpil je povelje in vojaki so hišo zapustili. Še istega dne sem izvedela, da so ustrelili mojega brata Toneta."

Srečo: „Oče je bil delovodja v opekarni, kjer je bilo zaposlenih mnogo delavcev iz okoliških naselij. Prišli so vojaki, razmestili strojnice in ukazali, da mora delo teči nemoteno, če bo kdo bežal, bo ustreljen. Oče je trepetal za svoje ljudi, ki so poslušali streljanje in gledali dim gorečih domov. Vojaki so čez čas odšli. Moški so zapustili opekarno šele potem, ko so dobili obvestilo, da je morija končana."

Očividci so pripovedovali, da je voz z mrliči stal na brdniškem „bloku" preko noči, ljudem v zastraševanje.

Ivanka: „Mož tisti dan ni bil v službi. V drvarnici je sekal drva. Vojaki so ga postavili pred zid, ga ustrelili in odšli. Bil je še živ. Skrili smo ga v koruzno polje. Vojska ga je pri vračanju odkrila, ga zvlekla pred sosedovo hišo in ubila. Vrgli so ga na kamion k drugim mrličem, po katerih je tacal živi prašič."

Srečo: „Bil sem še otrok. Oče je bil že od leta 1941 v taborišču. Mama je delala na opekarni, jaz pa sem bil sam doma. Vse bolj in bliže je pokalo, zato sem se skril pri sosedovih. Streljanje je ponehalo, stekel sem domov. Vrata so bila vdrta, hiša izropana. Na voziček sem naložil nekaj maminih in očetovih oblačil. Prišli so požigalci. Eden mi je hotel izpuliti voziček. Ruvala sva se zanj. Nazadnje me je brcnil in me poslal na travnik, kjer je že bila množica žena, otrok in en moški. Gledati smo morali vrsto gorečih hiš, tudi moj dom."

Jelka: „Po bregu z vrhovške strani so v strelcih prihajali vojaki. Stisnili smo se v kuhinji. Brat, najstnik, se je moral skupaj s prijateljem pokazati na dvorišču. Tam so ugotovili, da je še bambino in so ju izpustili. Pod našo hišo, ki je stala pod bregom na začetku Brda, je stal vojaški kamion. Nanj so vojaki nosili v vrečah in culah naropano blago. Tudi našo kozo so naložili nanj.''

Milena: „Gorela je že vrsta hiš, zato je mama povezala v cule nekaj premoženja in jih odnesla na vrt. Prišli so, zažgali naš dom, pijani fašist je zmetal cule v ogenj. Ostalo nam je tisto, kar smo imeli na sebi. Požgani hlevček smo preuredili v začasno bivališče''

Marica: „Vojak je spraševal po očetu. Mama, Primorka, mu je v italijanščini pojasnila, da je v službi, zato je odšel iskat „bandite" k sosedovim. Pri Riharjih je razbijal po vratih. Stari Rihar je prišel odpret pri stranskih vratih, kjer ga je zadel strel. Na pragu se je mrtev zgrudil na kolena in tam za dolgo ostal. Strelec je zažgal še njegovo posteljo, stanovanje se je vnelo, a je ženskam uspelo ustaviti požar. "

Italijanska vojska zbira vaščane Brda na Margonovem klancu.
Pozneje jih odvede na Preval, od koder so morali opazovati požig.

 

Ana: „Vojaki, ki so prišli v „graben", so najprej silovito streljali v bokalški breg, menda zaradi partizanov. Ko so zažgali vrsto petih hiš, so odšli v breg požigat. Ženske in otroci smo hiteli gasiti. Ker ni bilo videti plamenov, so se požigalci vrnili in dokončali delo."

Izidor: „Z mamo smo bili doma trije majhni sinovi. Nagnali so nas iz hiše. Polili so jo z bencinom in skupaj s hlevčkom za male živali zažgali. Živali so se razbežale. Vojaki so se pomaknili naprej, eden pa je zaostal in nas v slovenščini ogovoril ter pomagal gasiti.
V bližini je stal kamion. Nanj so s pomočjo lestve znesli mrliče."

Marija: „Oče je bil partizan. Okupatorska vojska je bila o tem obveščena, zato so mamo pogosto zasliševali in ustrahovali, enkrat so zažgali hišo. Primorski priseljenec, naš podnajemnik jih je prepričal, da so pomagali pogasiti, a so pri tem razbili šipe in naredili veliko škodo.
23. julija je bila vojska pijana in podivjana. Stiskala sem se k mami, ko so divjali po hiši, fašist pa je mamo udarjal s puškinim kopitom. Ob tokratnem požigu je naš dom pogorel."

Srečko: „Na našem bregu je bilo fašistov kot listja in trave, vse črno. Bili so pijani in čisto podivjani. Videl sem fašista, kako je zaklal starčka med nabiranjem suhljadi. Predno so našo hišo zažgali, so iz nje pobrali vse, kar je bilo uporabnega, predvsem pa hrano in živali. Ostala nam je drvarnica, v kateri smo poslej živeli. Največja skrb nam je bila, kaj bomo jedli. "

Vida-Sava: „Za nas je bil to drugi požig. Izdajalci so vedeli, da imamo tri brate pri partizanih in so nad nas poslali požigalce. Ker so hitro odšli, smo s pomočjo sosedov uspeli pogasiti. 23. julija pa smo pogoreli do tal."

Franc: ,,V skupini šestih ljudi so me vodili proti robu naselja. V italijanščini sem vprašal vojaka, kam nas vodijo. 'Si Italijan,' je vprašal. 'Sem s Primorske,' sem odgovoril. 'Pojdi, Italijanov ne streljamo,' mi je ukazal."

Ivanka: „V bližini naše hiše so z dumdumkami postrelili pet žrtev. Pogled nanje je bil grozovit. Ostanke njihovih možganov smo otroci pobirali po deblih dreves in po grmih in jih zagrebli v grobek. Tja smo potem nosili cvetje.
Na našem bregu je bilo več lesenih barak. Spominjam se, da je les strahovito pokal, ko je gorel."

Ljudmila: „Naša mama se je s štirimi otroci sama prebijala skozi vojno. Ker je bil njen mož partizan, je bila izpostavljena neprestanemu nadzoru in šikaniranju s strani belogardistov. Zato tudi nismo dobili živilskih kart in smo stradali. Včasih smo šli hrano tudi „fehtat'' in smo se počutili ponižane. Med požigom se je k nam zateklo več otrok iz Grabna. Prestrašeni so ležali in klečali po tleh, da je bila glavica pri glavici. Mati je kleče molila. Ko je v hišo planil fašist z bombo, ga je ta slika ustavila pred hudodelstvom. Na dan požigov nam sicer niso požgali, so pa pobrali še tisto, kar je bilo vrednega pri hiši."

Bojan: „Zvedel sem, da so ustrelili mojega očeta in ga odpeljali na viško pokopališče. Na mejnem prehodu ob britofu se je zbralo mnogo žalujočih. Stražar nam ni dovolil, da bi se poslovili od mrtvih svojcev."

Irena: „Spominjam se, da je bila ena soba v naši hiši polna oblačil, obutve in raznih uporabnih predmetov. Ponje so prišli pogorelci z Brda in Vrhovcev. Prinašali so jih prostovoljci, pripeljal jih je tudi pater Krizolog iz viške cerkve (župnije)."

Pričevalci:
Ludvik Kušar, Karla Koren, Srečko Dolenc, Ivanka Čermelj (Mavsar). Srečo Kavčič, Jelka Butinar (Civha), Milena Koren (Omejc), Marica Čertanc (Setnikar), Ana Lavriša (Kuclar), Izidor Jankovič, Marija Marolt (Mlakar), Srečko Oblak, Vida Sava Artač, Franc Živec, Ivanka Kraševec (Močnik), Ljudmila Petrovčič (Močnik), Bojan Ogrinc, Irena Žirovnik (Peklenk).

 

 

Viri:
Arhiv Republike Slovenije-Zgodovinski arhiv:
Tehnično poročilo o škodi, Zapisnik komisije za ogled požarišč na Brdu, 15. 10. in 16. 10. 1942 z dodanimi zaznamki od 19. 10. in 11.11. 1942.
Seznam družin, ki jim je bilo blago zaplenjeno, Mestno poglavarstvo Ljubljane, 19. VIII. 1942- Pomoč pogorelcem
Zapisnik: Pomoč pogorelcem na Brdu, 27. oktobra 1942
Kronika NOB terenov Tržaška cesta, Kozarje in Vlado Miklavc Vič, Brdo, Vrhovci-Ljubljana 1971
Slovenski Poročevalec, 26. 7. 1942 in priloga Mlada Slovenija avg. 1942
Nedeljski dnevnik,13. 3. 2005: Vampirski ples ob truplih
Srečko Dolenc, zbiratelj zgodovinskega gradiva o Brdu
Zbornik Še pomnite tovariši, MK-1948, Fašisti na Brdu, Belc Metod
Prispevki za novejšo zgodovino XLVII - 2/2007, Dejan Voučina, Nadja Adam - Diego de Henriquez

Pomoč pri izdelavi in objavi gradiva: Marija Marolt, Metka Zadnikar
Avtorica: Vida Živec, Vrhovci, spomladi 2014

V mesecu februarju in marcu bomo pobirali članarino in prostovoljne prispevke.

Občutljivost, pogum, solidarnost, dobrota, spoštovanje, mirnost,  veselje, ponižnost, vera, sreča, obzirnost, zaupanje, upanje, hvaležnost, modrost, sanje in ljubezen do drugih označujejo ljudi.

S takšnimi ljudmi lahko sklenem kompromis za karkoli do konca življenja, saj je že to, da jih imam ob sebi, plačilo in dar.