Prvi začetki naselja segajo v 19. stoletje. Nastalo je na prostoru, ki ga na severu omejuje Utik z viško teraso, na jugu je odprt proti Ljubljanskemu barju, na zahodu pa ga dolina Gradaščice povezuje s Polhograjskim hribovjem. V preteklosti sta to ozemlje pogosto poplavljala Gradaščica in Mali graben. Struga Gradaščice je bila vijugasta, bregovi pa nizki in obraščeni z grmovjem (jelša, leska, vrba). Svet med obema vodotokoma je bil močvirnat, s posameznimi kotanjami, v katerih se je voda zadrževala celo leto. Prevladovali so travniki, le na severu, ob Utiku in viški terasi, so prehajali v listnate gozdove z veliko podrasti. Južno od Malega grabna so se v smeri Barja širili logi.

Zaradi nevarnosti poplav so prve kmetije nastale na nizki vzpetini nad strugo Gradaščice. Prvi kmetiji sta bili pri Spodnjem in Zgornjem Vrhovcu. Imeli so velika posestva tudi ob Gradaščici in Malem grabnu. Naselje Vrhovci je dobilo ime po teh dveh kmetijah. V njuni neposredni bližini je bil na vzpetini bokalški grad, pod grajskim hribom pa velik mlin na Gradaščici. Med Malim grabnom in Gradaščico je obstajala še kmetija pri Roku.

Leta 1909 so nastale Vidiceve opekarne na Vrhovcih. To je začetek širšega naseljevanja tega področja. Ljudje so s pomočjo odpadnega materiala zasipavali, ravnali in dvigovali prostor ob Malem grabnu in Gradaščici. Na tem prostoru so si nato gradili hiše. Leta 1931 je bilo na tem ozemlju že 11 enodružinskih hiš. Večina je stala na robu viške terase, le malokatera v bližini Gradaščice. Ta je skoraj vsako leto poplavljala in s tem povzročala škodo na vrtovih in hišah. Najhuje je bilo leta 1926, ko je vodni val Gradaščice s Polhograjskega hribovja prihrumel na Vrhovce in odnašal vse, kar mu je bilo napoti.

Jugozahodno ljubljansko predmestje sestavljajo novi in stari Vič, Brdo, Kozarje in Vrhovci. Osnovna prometnica je Tržaška cesta. Proti posameznim delom zahodnega predmestja pa vodijo: Cesta na Brdo, Cesta na Vrhovce in Cesta Dolomitskega odreda.

Pod viško teraso in deloma na njenem vznožju se je razvilo naselje Vrhovci. To je naselje enodružinskih hiš in vil. Prvotna vas Vrhovci je imela kmečki značaj in se je razvila na terasi. Staro jedro vasi je v preteklosti sestavljalo le nekaj kmetij (pri Spodnjem in Zgornjem Vrhovcu, kmetija pri Roku).

Danes starega jedra ni več opaziti. Naselje je novo; razvilo se je po letu 1960. Prebivalstvo se je od leta 1953 do 1961 skoraj podvojilo.

Skozi naselje teče Gradaščica, po njegovem južnem robu pa Mali graben.

Rdeči križ je mednarodna organizacija, ki je nastala 23. oktobra 1863 leta v Ženevi. Na pobudo Jeana Henrija Dunanta so se srečali predstavniki 16 držav in postavili temelje tej humanitarni organizaciji. Njena prva naloga je bila pomoč vsem udeležencem vojn.

22. avgusta 1864 je bila sprejeta konvencija, ki je utrla pot pogodbam o vojnih pravilih in vsem človekoljubnim zakonom. Sprejeli so tudi vsemu svetu poznan znak: rdeči križ na belem traku ali beli podlagi. Prvi je ta znak uporabil dr. Louis Appia že v prusko-danski vojni leta 1864. Ta znak odtlej rešuje življenja zdravnikov, medicinskim sestram in vsem drugim zdravstvenim delavcem v vojnah.

Tako so bile z ženevsko konvencijo uresničene želje in zamisli velikega švicarskega moža Henry-ja Dunanta. Na ustanovni konferenci so sprejeli vse njegove zamisli. Sprejeta so bila načela: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost.

Izjemno plemenito poslanstvo in delovanje RK je k nam prišlo že leta 1866. Posamezni aktivisti so se organizirali in pomagali ranjencem in bolnikom. Leta 1902 pa so bili postavljeni temelji društva RK. Slovenci so organizacijo RK sprejeli z velikim razumevanjem.
Med drugo svetovno vojno, v času NOB, so se pokazale velike potrebe po organizaciji RK. Tako je leta 1944 prišlo do ustanavljanja osnovnih organizacij RK v Sloveniji. Pomagale so reševati vprašanja mnogih osirotelih družin, invalidov, skrbeli za sanitetni material, taborišnike...

Na Vrhovcih je začel delovati Krajevni odbor Rdečega križa leta 1979. Uspešno je reševal socialne probleme in pomagal ljudem v stiski vse do leta 1994, ko je prekinil z delom.
Na pobudo g. Evgena Batiča in g. Staneta Žerovnika je bil KORK ponovno ustanovljen leta 2006. Vodstvo KORK-a je prevzela ga. Marija Marolt. S svojim požrtvovalnim delom in posluhom do sočloveka je postavila nove temelje tej organizaciji.