MERITVE krvnega tlaka, sladkorja v krvi in holesterola bodo vsak prvi četrtek v mesecu od 16. do 17. ure v OŠ Vrhovci.

SREČANJE »Pozdrav pomladi«  bo 17. marca 2011 ob 17. uri v prostorih šole. Pel nam bo ženski pevski zbor Jarše, plesala folklorna skupina iz Trebnjega, nastopili pa bodo tudi učenci OŠ Vrhovci.

V marcu  bo  RAČUNALNIŠKI TEČAJ  pod vodstvo računalniškega strokovnjaka. Prijave do zasedbe mest zbiramo na GSM: 031 473 898

Tudi v letu 2011 bomo nadaljevali z aktivnostmi za zdravo življenje.

Ob dnevu RK se udeležujemo  POHODA HUMANOSTI.  Pohod bo 7.maja. Start je ob 9.00 uri pri Koseškem bajerju, cilj pa pred centrom OZRK na Tržaški cesti 132.

11.junija 2011bomo organizirali  IZLET.  Po čudovitih krajih nas bo vodil zeliščar in farmacevt g. Jože Kukman. Poleg spoznavanja zdravilnih zelišč in njihove uporabe boste spoznavali naravne in kulturne znamenitosti slovenske pokrajine.

POZORNI bomo do starejših krajanov in bolnih. Ob osebnih jubilejih in praznikih jih bomo obiskali.

V veliki telovadnici OŠ je vsak ponedeljek ob 19.30 uri TELOVADBA  za starejše.

SODELOVALI  bomo v akcijah Območnega združenja RK Ljubljana.

ORGANIZIRALI bomo pomoč starejšim, onemoglim, bolnim, invalidom, otrokom ...

VABIMO vas k sodelovanju. Veseli pa bomo tudi vaših prispevkov za spletno stran.

Sodelovali bomo z OŠ Vrhovci, njihovo svetovalno službo, s patronažno službo ZD Vič ter Domom starejših krajanov na Bokalcih.

Povzeto po Kroniki rodbine Vrhovec, Vrhovci 1, po kateri se imenuje kraj Vrhovci.

Kronika je nastala na podlagi ljubiteljske raziskovalne dejavnosti Mare Vrhovec. Kronološki zapis preteklega tristoletnega obdobja daje priložnost vsaj v glavnih obrisih spoznati prehojeno pot prednikov, zgodovino kraja in njegov razvoj.

Za verodostojnost vsebine Kronike so avtorici služili obstoječi pisni uradni viri: do leta 1723 matične knjige Župnije Šentvid pri Ljubljani, od leta 1723 pa matične knjige Župnije Dobrova, Krajevni leksikon Slovenije, Kroniki sosednjih krajev, Viča in Dobrove ter pripovedi sorodnikov in znancev.

Prva kmetija Vrhovec, po kateri se imenuje kraj Vrhovci

Kraj Vrhovci se imenuje po prvem naseljencu Jozephu Werchoutzu (Jožefu Verhovcu), ki je že leta 1680 živel na prostoru, kjer potomci te rodbine živijo še danes. Priimek Vrhovec je dobil po naselitvenem prostoru: vrh, prebivalec z vrha, Vrhovec.

V daljni preteklosti sta bila stari del Viča (Weitsch) in stari zgornji del Vrhovcev, zgodovinsko utemeljeno, najstarejša naseljena kraja na tem območju, na obrobju nekdaj poplavljenega ozemlja. Naselbina Vič se pisno omenja že leta 1261. Prva pisna omemba Vrhovcev ni znana.

V zapisih je tudi zaslediti, da je rimska cesta vodila z viške strani preko današnjih zgornjih Vrhovcev (nad sedanjo Cesto na Vrhovce) proti Bokalcem in Stranski vasi, se nato usmerila preko Podsmreke in nadaljevala pot proti Trstu.

Prvotna vas Vrhovce je bila sestavljena iz dveh delov. Prvi, starejši del je imel popolnoma kmetijski značaj (njive) in je mejil na viško teraso, drugi, novejši del je zrasel pozneje ob cesti Vič – Stranska vas, kjer so se naselili obrtniki in delavci. Zemlja je bila takrat še zelo zamočvirjena.

V sosednjem kraju Brdo so živele predvsem delavske družine. Zaposlitev so jim dajale Viške opekarne in Tobačna tovarna Ljubljana.

Prvotno posestvo Vrhovec se je že kmalu delilo na Posestvo Vrhovec, Vrhovci št. 1 in na Posestvo Samotorčan, Vrhovci št. 2. Vzrok in datum delitve ni znan. Še dolgo pa se je ohranil v pogovornem jeziku naziv: pri spodnjem Vrhovcu in pri zgornjem Vrhovcu. Člani družin Vrhovec so se večinoma poročali v sosednje kraje. Nekateri pa so si iskali kruh v tujini – v Ameriki.   

Prenovljena hiša Vrhovec, leta 1850 (po pripovedi)

Iz rodbine Vrhovec izhaja profesor zgodovine Ivan Vrhovec (1853 - 1902). Poučeval je na Gimnaziji v Novem mestu in na Klasični gimnaziji v Ljubljani. Bil je zelo cenjen zgodovinar. Napisal je več knjig, ki jih hranijo v Slovanski knjižnici. Posebej zanimiva je njegova knjiga Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih (1886). Njegova družina je živela v Ljubljani, na Poljanah. Tja se je poročil njegov praded Laurentius, rojen 09.08.1770 na Vrhovcih št. 1.

Družine so se preživljale s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom in prevozništvom. Bile so številne z dvanajst in več otroki. Doživljale so tudi težke čase. Bivalni prostori so bili slabi, številnih bolezni še niso znali zdraviti, zato so otroci pogosto umirali.

Del Samotorčanove hiše z dvoriščem in pogled na Vrhovčevo hišo

Vrhovčeva družina doma na dvorišču s sorodniki (zima 1932)

Večja poselitev kraja Vrhovci se je pričela nekaj let pred 2. svetovno vojno in po njej, saj je bilo pred tem na Vrhovcih le sedem hišnih številk, vključno z gradom na Bokalcih.

Pred 2. svetovno vojno se je priselilo na Vrhovce nekaj primorskih družin, ki so pribežale pred fašističnim terorjem. Po vojni so se naselile predvsem mlade družine, ki so si zgradile domove in našle zaposlitev v mestu in bližnjih krajih.

Spodnji del Vrhovcev pred 2. svetovno vojno (1939)

Spodnji del Vrhovcev, kjer danes stoji OŠ Vrhovci

Danes je kraj Vrhovci lepo in prijazno naselje. Zgrajena je kanalizacija, vodovod, osnovna šola, vrtec in trgovinski center. Ceste so asfaltirane, kjer poteka mestna avtobusna povezava z mestom Ljubljana.

Nov čas je prinesel neslutene spremembe, ki odpirajo v zgodovini nova poglavja za nove rodove.

Na OŠ Vrhovci smo od 22. 09.- 27.09.2010, od 17.-19.30 ure, organizirali prezplačni računalniški tečaj. Računalniški tečaj je obiskovalo 7 krajanov, ki so bili z izvajanjem zelo zadovoljni. Izrazili so željo, da bi imeli še organizirane računalniške tečaje po enakem sistemu.

09.10.2010 je KORK Vrhovci organiziral za vse krajane predavanje O periferni arterijski bolezni. Po končanem predavanju je predavateljica izmerila utrip in pritisk v nožnih okončinah pri prostovoljcih. Bilo je tudi veliko vprašanj in zanimanj za to bolezen - kako nastane, zakaj nastane, kako se je da preprečiti... Po predavanju in merjenju, so se obiskovalci posladkali s pečenim kostanjem, moštom, grozdjem in slanim pecivom. Za prijetno vzdušje so poskrbeli gasilci iz Kozarij, ki so nam pripravili prijetno okolje. Posebno njim gre naša zahvala. Zahvaljujemo pa se tudi predavateljici ga. Katji Janša Trontelj.
Organizatorji nismo zadovoljni z obiskom krajanov. Bilo jih je malo, ki so prišli na srečanje.

Močno jesensko deževje je napolnilo naše vodotoke, dvignila se je podtalnica
in v kratkem času je voda preplavila naše področje. Na Cesti Dolomitskega odreda sta se mešali vodi Gradaščice in Malega grabna. Voda je zalila  kleti, pritlična stanovanja, vrtove, travnike, sadovnjake... Bili smo nemočni proti vodni ujmi, ki je s svojo silo neovirano uničevala naše premoženje. Zaradi poplavljenih cestišč so bile ceste in ulice zaprte za promet. Prvi, ki so nam prihiteli na pomoč so bili gasilci. Z nami so bili ves čas poplav. Črpali so vodo iz kletnih prostorov, se pogovarjali z ljudmi, jim nudili pomoč, izkazovali svojo pozornost, pripravljenost. Bili so ljudje na mestu, ki jim je bila edina skrb človek v naravni nesreči. S svojo požrtvovalnostjo, prizadevnostjo, humanostjo, vztrajnostjo so si zaslužili veliko hvaležnost nas krajanov. Hvala vam vsem!

V soboto 18.09.2010 se je nad Slovenijo utrgalo nebo, so zapisali v Dnevniku. In res, reke so prestopile svoje struge in poplavljale. Poplave so doletele tudi naše področje. Poplavljala je Gradaščica, Mali graben, Glinščica in Horjulščica.
Gradaščica ima povirje v Polhograjskem hribovju in nastane po združitvi potokov Velike in Male Božne pri Polhovem Gradcu. S področja Polhograjskih Dolomitov in obrobnega hribovja horjulske ravnine odvaja padavine in površinske potoke v Ljubljanico. Vsi vodotoki v polhograjskem območju so hudourniškega značaja in povzročajo poplave. V letih 1957 - 1976 so se pojavljale poplave povprečno 11-krat letno, najpogosteje jeseni in pozimi. Največkrat so trajale do pet dni. Voda se je razlila na površini 24 km2. Ob visokih prilivih voda pa je voda poplavila kar polovico Ljubljanskega barja.
Gradaščica je levi hudourniški pritok Ljubljanice, prav tako Mali graben in tako predstavljata stalno potencialno nevarnost za naše območje. 27.9.1926 leta je bilo najhuje. V 24 urah je padlo v Lučinah nad Gorenjo vasjo 341 mm dežja. Prišlo je do ogromnega sproščanja erozijskega materiala, utrgala se je cela vrsta zemeljskih plazov. Gradaščica in Sora sta prestopili svoje bregove. Na Viču je voda Gradaščice segala do Tobačne tovarne. V Kozarjah in na Vrhovcih je segala voda do višine 1,5 m. Nastala je velika materialna škoda in ugasnilo je tudi 19 človeških življenj (Poplave v Sloveniji, 1992).  
Povodje Gradaščice meri do jezu na Bokalcah, kjer se struga razcepi na umetni kanal in Mali graben, 158,4 km2. Gradščica je s svojimi pritoki Glinščico in Šujico - Horjulščico povzročila v Ljubljani poplave že leta 1926, nato 1933, 1965, 1972 in 1979 leta. Območje južnega dela Ljubljane je še danes poplavno ogroženo ozemlje.
Ob nastopu visokih voda so poplavljene naslednje površine: mestno poplavno območje, poplavno območje doline Gradaščice, poplavno območje doline Šujice, oziroma skupno 1333 ha površin. Poplavno območje zaradi 100-letnih voda obsega ozemlje vse nekdanje občine Ljubljana-Vič-Rudnik. Najbolj prizadeta območja pa so: dolini Gradaščice in Horjulščice, Kozarje, Vrhovci, Vič, Trnovo, Murgle, Rakova Jelša, Dolgi most... Na Vodnogospodarskem inštitutu so že pred 20. leti izdelali poseben hidrološko hidravlični model povodja Gradaščice, s katerim je mogoče izračunati oblikovanje visokovodnih valov, njihovo potovanje in deformacijo glede na naravne retenzije oziroma kasneje učinka zadrževalnikov. Vodnogospodarski inštitut je v sodelovanju z Geološkim zavodom, Urbanističnim inštitutom in Seizmološkim zavodom izdelal načrt ureditve odtočnih razmer v povodju Gradaščice in načrt obrambe pred poplavami. Izdelali so nekaj variant rešitev: zadrževalnik Božna, Šujica, Razori, Brezje, razbremenilni kanal za odvod visokih vod Gradaščice in Malega grabna na Ljubljansko barje, izgradnja 14 manjših zadrževalnikov, regulacija Malega grabna od izliva v Ljubljanico do Bokalškega jezu, ureditev odtočnih razmer z izgradnjo dveh zadrževalnikov v povodju (Božna in Brezje). Zadrževalnika Božna in Brezje sta bila predvidena kot suha zadrževalnika in bi se aktivirala le v času nastopa visokih voda.
(VIG, 1989). Vendar vemo, da so načrti ostali samo na papirju.

Leta 1908 je petični trgovec z železnino (njegova je bila tudi hiša, kjer je danes Figovec v Ljubljani) zgradil na Brdu opekarno. Imenovala se je Knezova opekarna. Zaposlil je veliko okoliških delavcev in polkmetov.
Leta 1909 je bila zgrajena Vidiceva opekarna. Njen lastnik je bil trgovec z gradbenim materialom Anton Vidic. Doma je bil iz avstrijske Koroške. Na Koroškem je imel trgovino in ko mu je ta pogorela se je preselil v Ljubljano. Njegova opekarna je bila takrat ena največjih tovaren na našem ozemlju. Leta 1922 so opekarno povezali z železnico z glavno železniško progo Ljubljana-Postojna.
Med obe opekarni se je vrinila še tretja opekarna. Imenovala se je Emona, kasneje Opeka. Zgradil jo je kmet Sitar iz Viča. Po osmih letih obratovanja sta se Vidiceva in Emona-Opeka združili in preimenovali v Združene opekarne d.d., katero je opravljalo enajst delničarjev. Solastnica Emone pa je bila tudi Ljubljanska posojilnica na Miklošičevi cesti.
Po drugi svetovni vojni so bile opekarne nacionalizirane. Ustanovljena je bila glavna direkcija gradbenega materiala SRS v Ljubljani, za celo Slovenijo. Leta 1947 so bile ustanovljene Ljubljanske opekarne, ki so združevale opekarne: Log, Vič, Brdo, Gameljne, Emona-Opeka, Draga, Bobovk pri Kranju, Radomlje, Vrhniške opekarne in Obrov.
Vidiceva opekarna je do druge svetovne vojne zaposlovala predvsem prebivalce iz Brda, Vrhovcev, Kozarij. Delo so dobile tudi ženske. Delo za njih je bilo težko, doma pa so jo čakali otroci, vrt ali njiva, v hlevu pa kure, koze, prašič. Delo pred vojno je bilo sezonsko. Šele po vojni (1945)
so delavci lahko dobili stalno zaposlitev.(nadaljevanje sledi)

V prvi fazi bodo gradbinci zgradili 411 stanovanj. Dela so se začela februarja. Za tretjino stanovanj, ki jih gradi GPG, bodo uporabno dovoljenje dobili predvidoma septembra 2011, drugi dve tretjini pa naj bi prevzeli januarja 2012. v dveh fazah bo zgrajenih skupno 652 stanovanj, čeprav bodo posamezni bloki visoki le do štiri nadstropja. 

Med posameznimi stanovanjskimi območji bodo urejene zelene površine in igrišča. Načrtovane pa so tudi odprte športne površine, ki bodo programsko dopolnjevale naravno rekreacijsko zaledje območja in obstoječo ponudbo športnih dejavnosti v bližnjih športnih objektih. Poleg same soseske bo dokončana tudi nova zmogljiva povezovalna cesta, ki bo zagotovila neposredno povezavo na avtocestni obroč in na Tržaško cesto. Pri novi soseski je predvidena tudi nova avtobusna linija, v neposredni bližini so vrtec, osnovna šola, trgovina in druga potrebna družbena infrastruktura. Tako načrtujejo pri novem stanovanjskem naselju.

Člani krajevnega odbora Rdečega križa Vrhovci smo se odločili, da se opremimo s spletno stranjo, z namenom hitrejšega in uspešnejšega komuniciranja s krajani.

Spletna stran ne bo namenjena samo Rdečemu križu ampak boste na njej lahko prebrali še marsikaj zanimivega ter sodelovali s svojimi prispevki.

Naslov spletne strani je www.vrhovci.si. Vljudno vabljeni vsi.

KORK Vrhovci se je vključil v čistilno akcijo skupaj s šolo Vrhovci, ki je potekala 17.04.2010 po vsej Sloveniji. Na šolskem igrišču se nas je zbralo okoli 30 ljudi, pa tudi družine z otroci. Čistili smo v smeri Stranske vasi, ob Gradaščici, okoli Bokalškega gradu, ob Malem grabnu, Cesti Dolomitskega odreda ter ob avtocesti. Z vso delovno vnemo smo polnili vreče z razpršenimi odpadki, naleteli pa tudi na odlagališča večjih odpadkov (gospodinjski aparati, avtomobilske gume...) Te odpadke smo zbrali ob cesti, kjer smo odlagali tudi polne vreče. Dvakrat smo s prikolico sami odpeljali na deponijo odpadkov, nekaj je odpeljalo tudi komunalno podjetje. Ostalo, pa je še nekaj dni ležalo, na žalost ob cesti. Ugotovili smo, da ljudje zelo radi odlagajo odslužene gospodinjske aparate na breg Malega grabna. Tu so odpadki tudi ostali.