Povzeto po Kroniki rodbine Vrhovec, Vrhovci 1, po kateri se imenuje kraj Vrhovci.

Kronika je nastala na podlagi ljubiteljske raziskovalne dejavnosti Mare Vrhovec. Kronološki zapis preteklega tristoletnega obdobja daje priložnost vsaj v glavnih obrisih spoznati prehojeno pot prednikov, zgodovino kraja in njegov razvoj.

Za verodostojnost vsebine Kronike so avtorici služili obstoječi pisni uradni viri: do leta 1723 matične knjige Župnije Šentvid pri Ljubljani, od leta 1723 pa matične knjige Župnije Dobrova, Krajevni leksikon Slovenije, Kroniki sosednjih krajev, Viča in Dobrove ter pripovedi sorodnikov in znancev.

Prva kmetija Vrhovec, po kateri se imenuje kraj Vrhovci

Kraj Vrhovci se imenuje po prvem naseljencu Jozephu Werchoutzu (Jožefu Verhovcu), ki je že leta 1680 živel na prostoru, kjer potomci te rodbine živijo še danes. Priimek Vrhovec je dobil po naselitvenem prostoru: vrh, prebivalec z vrha, Vrhovec.

V daljni preteklosti sta bila stari del Viča (Weitsch) in stari zgornji del Vrhovcev, zgodovinsko utemeljeno, najstarejša naseljena kraja na tem območju, na obrobju nekdaj poplavljenega ozemlja. Naselbina Vič se pisno omenja že leta 1261. Prva pisna omemba Vrhovcev ni znana.

V zapisih je tudi zaslediti, da je rimska cesta vodila z viške strani preko današnjih zgornjih Vrhovcev (nad sedanjo Cesto na Vrhovce) proti Bokalcem in Stranski vasi, se nato usmerila preko Podsmreke in nadaljevala pot proti Trstu.

Prvotna vas Vrhovce je bila sestavljena iz dveh delov. Prvi, starejši del je imel popolnoma kmetijski značaj (njive) in je mejil na viško teraso, drugi, novejši del je zrasel pozneje ob cesti Vič – Stranska vas, kjer so se naselili obrtniki in delavci. Zemlja je bila takrat še zelo zamočvirjena.

V sosednjem kraju Brdo so živele predvsem delavske družine. Zaposlitev so jim dajale Viške opekarne in Tobačna tovarna Ljubljana.

Prvotno posestvo Vrhovec se je že kmalu delilo na Posestvo Vrhovec, Vrhovci št. 1 in na Posestvo Samotorčan, Vrhovci št. 2. Vzrok in datum delitve ni znan. Še dolgo pa se je ohranil v pogovornem jeziku naziv: pri spodnjem Vrhovcu in pri zgornjem Vrhovcu. Člani družin Vrhovec so se večinoma poročali v sosednje kraje. Nekateri pa so si iskali kruh v tujini – v Ameriki.   

Prenovljena hiša Vrhovec, leta 1850 (po pripovedi)

Iz rodbine Vrhovec izhaja profesor zgodovine Ivan Vrhovec (1853 - 1902). Poučeval je na Gimnaziji v Novem mestu in na Klasični gimnaziji v Ljubljani. Bil je zelo cenjen zgodovinar. Napisal je več knjig, ki jih hranijo v Slovanski knjižnici. Posebej zanimiva je njegova knjiga Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih (1886). Njegova družina je živela v Ljubljani, na Poljanah. Tja se je poročil njegov praded Laurentius, rojen 09.08.1770 na Vrhovcih št. 1.

Družine so se preživljale s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom in prevozništvom. Bile so številne z dvanajst in več otroki. Doživljale so tudi težke čase. Bivalni prostori so bili slabi, številnih bolezni še niso znali zdraviti, zato so otroci pogosto umirali.

Del Samotorčanove hiše z dvoriščem in pogled na Vrhovčevo hišo

Vrhovčeva družina doma na dvorišču s sorodniki (zima 1932)

Večja poselitev kraja Vrhovci se je pričela nekaj let pred 2. svetovno vojno in po njej, saj je bilo pred tem na Vrhovcih le sedem hišnih številk, vključno z gradom na Bokalcih.

Pred 2. svetovno vojno se je priselilo na Vrhovce nekaj primorskih družin, ki so pribežale pred fašističnim terorjem. Po vojni so se naselile predvsem mlade družine, ki so si zgradile domove in našle zaposlitev v mestu in bližnjih krajih.

Spodnji del Vrhovcev pred 2. svetovno vojno (1939)

Spodnji del Vrhovcev, kjer danes stoji OŠ Vrhovci

Danes je kraj Vrhovci lepo in prijazno naselje. Zgrajena je kanalizacija, vodovod, osnovna šola, vrtec in trgovinski center. Ceste so asfaltirane, kjer poteka mestna avtobusna povezava z mestom Ljubljana.

Nov čas je prinesel neslutene spremembe, ki odpirajo v zgodovini nova poglavja za nove rodove.